|
 Danes smo izkoristili lep pomladni dan, za kratek izlet po bližnji okolici in za nabiranje zdravilnih rastlin. Sama svojim strankam vedno priporočam, da naj hodijo v naravo, da naj se podučijo o koristnih lastnostih zelišč, naj jih nabirajo in uporabljajo.
In ena izmed njih je tudi čemaž. Po mnogih slovenskih gozdovih se tako skriva pravo spomladansko zdravilno zeleno zlato in škoda bi bilo, da ga ne bi pobliže spoznali, ga začeli nabirati in uporabljati.
Večkrat se spomnim gospe, ki je prišla v juniju k meni na bioresonančno testiranje, ki pa ni pokazalo nobenih zdravstvenih težav. Ko sem jo povprašala, kaj dela, da je tako dobrega zdravja, čeprav je stara okoli 60 let, je dejala, da spomladi naredi 2-mesečno kuro s čemažem, v kombinaciji s koprivami. In deluje!
ČEMAŽ Allium ursinum
Čemaž so poznali že stari Rimljani in mu celo dajali prednost pred česnom. O čemažu sodijo, da je neizčrpen naravni produkt. Vendar mnogo ljudi, zlasti tisti z občutljivim želodcem, ne prenese čemaža. V naravi ga zelo ljubijo medvedi, ki si po zimskem spanju z njim očistijo in poživijo organizem. Od tod tudi ime Allium ursinum – medvedji česen.
Čemaž je trajna zelika, ki zraste do 25 cm visoko, ima podolgovato, z belo prozorno kožico ovito čebulico. Spomladi požene dva prizemna lista, ki sta ploska in suličasta. Bogato cvetoči pakobuli, z belimi zvezdastimi cvetovi nimajo nikdar zarodnih čebulic. Razmnožuje se s čebulicami, ki zrastejo v zemlji in črnim semenom, ki ga raznašajo mravlje. Zaradi močnega česnovega vonja zaznamo nahajališče čemaža, še predno ga zagledamo. Okus je podoben česnovemu, vendar je bolj oster in pekoč. Cvete maja in junija. Čemaž najdemo v senčnatih, listnatih gozdovih z globoko humozno plastjo zemlje. Lahko ga nasadimo tudi v senčne predele vrta.
Uporabna je vsa rastlina. Poleti in pozimi se nabirajo čebulice. Aprila in maja pa je najboljši čas za nabiranje celotne rastline. Nabiramo jo za svežo uporabo, saj s sušenjem izgubi svojo učinkovitost. Lahko si pripravimo shranke s soljo in oljem, ali si ga shranimo v zamrzovalnik.
Čemaž vsebuje podobne žveplo vsebujoče sestavine, kot jih ima česen, vendar v drugih razmerjih. V sodobnih raziskavah so ugotovili, da česen vsebuje v 100 g suhe mase 1,7 g žvepla, v 100 g suhe mase čemaža pa je kar 7,8 g žvepla. Prav žveplove spojine so tiste, ki povzročajo čistilni učinek čemaža, pomembno vlogo pa imajo tudi pri nastajanju encimov. Cela rastline je bogata tudi z vitaminoma A in C, železom, magnezijem in manganom. Poleg eteričnih olj vsebuje še dragocene soli, sluzi in sladkor.
Ne le medvedom, čemaž tudi ljudem pomaga pri čiščenju prebavil in krvi, saj deluje antiseptično, pospešuje prebavo in izboljšuje absorpcijo v črevesju. S svojimi čistilnimi učinki čemaž posredno vpliva na mnoge dele in težave našega telesa.
Uporabnost - koristnost:
- izboljša splošno počutje in prežene spomladansko utrujenost,
- pomaga izločati težke kovine iz tkiv, še posebej amalgam,
- niža krvni tlak,
- poživlja in stimulira nivo energije,
- sprošča mišice,
- blažilno deluje na živčni sistem,
- krepi želodec,
- znižuje nivo slabega holesterola v krvi,
- niža vročino,
- odvaja odvečno vodo iz telesa, preganja gliste,
- čisti kri,
- čisti črevesje in želodec,
- zelo dobro dene pri vetrovih, slabi prebavi in izgubi teka,
- čisti dihala,
- čisti kožo,
- čisti ledvica in mehur,
- zavira nastanek krvnih strdkov,
- pomaga pri težavah z dihali, pozitivno vpliva na zdravljenje astme,
- preprečuje notranje krvavitve,
- dobro se obnese za izpiranje pri belem toku,
- pomaga pri driski,
- preganja podančice,
- čisti žile,
- pomaga pri celjenju ran,
- zvišuje odpornost proti infekcijam.
Uporaba
Najbolj praktični za nabiranje in uporabo so listi. Za povrh pa s tem še ohranjamo rastline, ki se brez nekaj listov še vedno lahko razmnožujejo. Sicer je uporabna tudi podolgovata čebulica, ki se skriva globoko v zemlji. Užitni so tako cvetni popki kot cvetovi. Od zgodnje pomladi pa vse do konca maja si privoščimo čim več svežih čemaževih listov v presnih spomladanskih solatah ali namazih. S tem bomo kar najbolje izkoristili njegove čistilne lastnosti.
Za poznejše uživanje si ga lahko pripravimo v olivnem olju s himalajsko soljo. S sušenjem izgubi večino zdravilnih lastnosti, zato ga ne sušimo. Tudi z zamrzovanjem se izgubi del zdravilnih učinkovin. Če ga kljub temu zamrznemo, ga porabimo v parih mesecih. Ljudje z občutljivim želodcem ga težko prenašajo, zato si naj ga sesekljanega namočijo v mleko za 2 do 3 ure in nato pijejo po požirkih.
S kuhanjem izgubi večino svojih blagodejnih učinkovin. Če si želimo le njegovih kulinaričnih užitkov ga lahko pripravljamo na sto in en način: v juhah, prikuhah, cmokih, nadevih, testeninah, štrukljih, mesnih ruladah in še v mnogih drugih primerih. Razen pri sladicah, tam pa ….
Recepti
Najprej nekaj pripravkov za lajšanje težav in zdravstvenih tegob
Čemaževa tinktura
Narežemo 20 g svežega zelišča in ga damo v steklenico ter zalijemo z domačim 60 – 70% žganjem. Zapremo in pustimo na sobni temperaturi 3 tedne. Večkrat na dan vsebino pretresemo. Po treh tednih precedimo skozi krpo, shranimo v temnih steklenicah v hladnem in temnem prostoru. Jemljemo 10 kapljic zjutraj in zvečer z 1dl vode. Po Mariji Treben naj bi tinktura pripomogla k odličnemu spominu, preprečevala poapnitev žil ter odpravljala mnoge druge nevšečnosti.
Čemaževo vino (Marija Treben)
Vzamemo pest drobno narezanih listov, jih prekuhamo v cca. 1/4 l belega vina, sladkamo po okusu z medom ali sirupom in pijemo čez dan počasi po požirkih. To vino naj bi lajšalo mnoge starostne težave, še posebej pri dihanju.
Čemaževo vino ( pater Juro Marčinković)
200 – 300 g sesekljanega čemaža damo v 1 liter belega vina. Dodamo malo medu in postavimo na toplo za 24 ur. To je zelo močan in učinkovit pripravek, ki ga pijemo par dni v požirkih, čim bolj enakomerno razporejenih skozi dan.
Čemažev sok
Dve pesti čebulic ali listov v mešalniku zmešajmo z enim dl vode, nato precedimo skozi krpo in shranimo v hladilniku. Sok uživamo trikrat dnevno, po 2 žlički.
Čemaž v kulinariki - nekaj idej
 V kulinariki lahko čemaž uporabljamo na sto in en način. Pomembno je samo to, da ga ne kuhamo, če hočemo ohraniti vse njegove učinkovitosti. V spomladanskih mesecih ga uživamo svežega, dokler ga le lahko še naberemo. Uporaben je v vseh jedeh, kjer sicer uporabljamo česen in čebulo. Uporabljamo vse njegove dele: čebulice, liste, popke, socvetja in mlade plodove s stebli vred. Z njim posipamo jedi tam in tako, kot sicer uporabljamo peteršilj.
Za zimo si ga lahko pripravim z olivnim oljem in himalajsko soljo.
Čemaž z olivnim oljem in himalajsko soljo
Očiščene liste čemaža v multipraktiku drobno narežemo. Za lažje rezanje dodamo olivno olje. Drobno sesekljani masi dodamo himalajsko sol po okusu in olivno olje. Pripravek tesno naložimo v steklene kozarce, pazimo, da ni zračnih mehurčkov in ga na vrhu zalijemo z olivnim oljem. V temnem in hladnem prostoru počaka tudi do nove sezone.
Ta pripravek lahko uporabljamo za pripravo namazov, omak, juh, nadevov, … Pri tem pazimo le, da ne presolimo jedi, ker je čemaž že soljen. Po uporabi preostanek čemaža v kozarčku poravnamo in dolijemo olivno olje, tako da ga lepo pokrije.
 Čemažev pesto
Uravnoteženo razmerje je ena : ena : ena, približno, kot pravi Dario Cortese v svoji Divji hrani. Ena tretjina čemaževih listov, ena tretjina oljčnega olja in ena tretjina pinjol. Čemaževe liste stremo v tolkaču ali zmeljemo s paličnim mešalnikom, zmešamo z oljem in dodamo zmlete pinjole. Malo posolimo in s tem napolnimo kozarčke. Pazimo, da med mešanico ne ostanejo zračni mehurčki. Dobro zapremo in shranimo na hladnem. Pestu lahko pred uporabo dodamo še parmezan. Jaz uporabljam tudi druge oreščke, npr. mandeljne ali indijske oreščke. Vsekakor je dobrodošlo uporabiti domišljijo in upoštevati, kaj in katere oreščke naše telo prenaša.
Čemaž v olivnem olju
To začimbno polivko delamo v razmerju ena proti ena. Na 100 g čemaževih listov dodamo 1 dl oljčnega olja. Čemaž stremo v tolkaču ali zmeljemo s paličnim mešalnikom in zmešamo z olivnim oljem. Malo posolimo in dobro premešamo. Z mešanico napolnimo manjše kozarčke, ki jih shranimo v hladni in temni kleti. Ko kozarec odpremo, ga shranimo v hladilniku. S tem pripravkom jedi obogatimo, ko so že na krožniku.
Testenine s čemažem
Poljubne testenine (špagete, široke rezance, makarone, krpice,…) skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali par kapljic olja. Ocedimo jih in na hitro splaknemo z vročo vodo ter damo v toplo posodo. Polijemo jih z olivnim oljem in jim dodamo na drobno sesekljan čemaž ter vse skupaj dobro premešamo. Količino čemaža prilagodimo našemu okusu.
Lahko pa testeninam dodamo čemažev namaz z orehi. Tudi ob tem dodamo olivno olje in vse skupaj dobro premešamo.
Štruklji s čemažem in koprivami
Pripravimo testo za štruklje. Naberemo par pesti mladih kopriv, ki jih na hitro obarimo v vreli vodi. Še tople drobno sesekljamo in jim dodamo sesekljan čemaž. Vzamemo pusto nepasirano skuto, vanjo zamešamo en rumenjak, koprive in čemaž, solimo po okusu in dodamo malo muškatnega oreščka. Iz beljaka stepemo sneg in ga narahlo primešamo skuti. Razvaljamo testo, ga namažemo s kislo smetano in pripravljenim nadevom. Testo zvijemo v štrukelj, ki za zavijemo v krpo, prevežemo in kuhamo v vreli vodi. Postrežemo toplega z prepraženimi drobtinicami.
Čemaževa polivka za solate
Čemaž drobno nasekljamo, mu dodamo jogurt in solimo po okusu.
Jogurt lahko zamenjamo s kislo smetano in žličko vode.
Lahko pa čemažu dodamo le jabolčni kis in olivno olje in s tem polijemo po solati.
Čemaževa kremna juha
Olupimo par krompirjev in jih damo kuhat v slano vodo. Ko je kuhan ga pretlačimo v pire in dodamo zelenjavno jušno osnovo ali čisto juho, da dobimo gosto kremasto juho. Po okusu dodamo s paličnim mešalnikom zmlet čemaž. Začinimo z muškatnim oreškom. Nalijemo na krožnik in dodamo še žlico kisle smetane.
Čemaževi popki v kisu
Naberemo še ne odprte čemaževe popke. Očiščene zložimo v kozarček in zalijemo z zavretim, osoljenim kisom, ki smo ga pripravili v razmerju 1 : 4 (en del kisa, štirje deli vode). Dobro zapremo in zavijemo v odejo, da se počasi ohladi. Namesto kisa za vlaganje lahko vzamemo močan domač, jabolčni kis, ki ga redčimo z vodo le po potrebi.
To je le nekaj idej za uporabo čemaža v kuhinji. Če damo domišljiji in ustvarjalnosti prosto pot, najdemo nešteto načinov, kako ga vključiti v jedilnik.
POZOR: Čemaž ne prenese zamenjave!
Zato, ko se odpravite nabirat čemaž, sledite vonju. Ta zanesljivo izdaja najboljša rastišča. Vendar se v njegovi bližini zelo rade znajdejo tudi zelo strupene rastline, kot so: Čmerika (Veratrum album), Jesenski podlesek (Colchicum autumna) , Šmarnica (Convallaria majalis) in Pegasti kačnik (Arum maculatum). Zaradi tega moramo biti pri nabiranju zelo pazljivi. Nabiramo posamezne liste in ne »kosimo« vsega povprek. Ko prinesemo nabrana zelišča domov, jih razgrnemo po mizi in list za listom še enkrat pregledamo, da zagotovo ne pride do zamenjave.
Izkoristite pomlad, pojdite v bližnji gozd in si naberite čemaža, da boste zdravi celo leto. Tako boste poskrbeli za svoje zdravje – razmigali se boste in hkrati nabrali koristno zdravilno rastlinico, ter tako poskrbeli za zdravilno in divjo hrano.
Viri:
Ašič S., Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč
Galle-Toplak K., Zdravilne rastline na Slovenskem
Schönfelder I.inP., Zdravilne rastline – vodnik
Künzle I., Zdravilna zelišča
Treben M., Zdravje iz božje lekarne
Willfort R., Zdravilne rastline in njih uporaba
Kukman J., Predavanja in delavnice
Pečarič S., Gradiva za delavnice
Cortese D., Divja hrana 2 – Zrasle so divje
|